Sklenjeno zavarovanje doma še ne pomeni nujno, da so hiša, stanovanje in oprema zaščiteni pred vsemi pomembnimi nevarnostmi. Mnogi lastniki vedo, da imajo zavarovalno polico, ne poznajo pa natančnega obsega kritij, omejitev, zavarovalnih vsot in izključitev.  

Razlika med pričakovano in dejansko zaščito se praviloma pokaže šele ob škodnem dogodku.  

Prav zato je pomembno, da se polica občasno pregleda in primerja z dejanskim stanjem nepremičnine, njeno lokacijo, opremo ter tveganji, ki jim je izpostavljena.  

Kaj pomeni zavarovalna vrzel?  

Zavarovalna vrzel je razlika med skupno gospodarsko škodo in delom škode, ki ga krije zavarovanje. Nastane lahko zato, ker posamezna nevarnost sploh ni vključena v polico, ker je kritje omejeno ali ker zavarovalna vsota ne ustreza dejanski vrednosti premoženja.  

EIOPA, evropski nadzorni organ za zavarovanja, opozarja, da je delež evropskih gospodinjstev, ki imajo kritje za škodo zaradi naravnih katastrof, še vedno nizek. Med razlogi so podcenjevanje tveganj, nerazumevanje pogojev in prepričanje, da bo večji del škode pokrit iz drugih virov.   

Vrzeli torej ne nastanejo samo takrat, ko gospodinjstvo nima nobene police. Obstajajo lahko tudi znotraj sklenjenega zavarovanja.  

Katere nevarnosti so dejansko vključene?  

Izraz »zavarovanje doma« je splošen. Natančen obseg zaščite določajo zavarovalna pogodba, izbrana kritja in zavarovalni pogoji.  

Lastnik naj zato preveri, ali so vključene nevarnosti, kot so:  

• požar,
• vihar oziroma neurje,
• toča,
• poplava,
• izliv vode,
• vdor meteorne vode,
• zemeljski plaz,
• potres,
• udar strele,
• teža snega,
• vlom ali vandalizem.  

Posamezna kritja niso nujno samodejno vključena. Lahko veljajo le do določenega limita, ob posebni franšizi ali pod natančno določenimi pogoji.  

Posebno pozornost zahtevajo izrazi, ki se v vsakdanjem jeziku zdijo podobni. Poplava, izliv vode in vdor padavinske vode denimo niso nujno isti zavarovalni primer.  

Poplava ni isto kot izliv vode  

Poplava je praviloma povezana z vodo, ki zemljišče ali objekt doseže od zunaj, na primer zaradi razlitja vodotoka ali velike količine površinske vode. Izliv vode je običajno povezan z nenadnim iztekanjem vode iz cevi, naprav ali napeljav.  

Vdor meteorne oziroma padavinske vode se lahko nanaša na padavine, ki prodrejo skozi streho, odprtine ali druge dele objekta. Natančne definicije in pogoji se med policami razlikujejo.  

Pri pregledu zato ni dovolj ugotoviti, da polica vključuje »škodo zaradi vode«. Preveriti je treba, katere oblike škode so zajete, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni in katere okoliščine so izključene.  

Zavarovanje objekta in zavarovanje opreme  

Druga pogosta vrzel je nejasna meja med nepremičnino in premičninami. Zavarovanje nepremičnine se praviloma nanaša na objekt in njegove trajno vgrajene sestavne dele. Zavarovanje premičnin pa na opremo, pohištvo, gospodinjske aparate, osebne predmete in druge stvari v domu.  

Pri stanovanju v večstanovanjski stavbi se lahko lastnik zanese na zavarovanje, sklenjeno za celotno stavbo. Vendar skupinska polica ni nujno enaka individualnemu zavarovanju stanovanja in njegove opreme. Preveriti je treba, kaj je zavarovano na ravni stavbe in kaj ostaja odgovornost posameznega lastnika.  

Posebni limiti lahko veljajo za vrednejše predmete, računalniško opremo, kolesa, umetnine, predmete v kleti ali opremo v pomožnih objektih.  

Ali zavarovalna vsota še ustreza dejanskemu stanju?  

Zavarovalna vsota določa najvišji okvir obveznosti zavarovalnice oziroma osnovo za obračun kritja, odvisno od vrste pogodbe.  

Pri nepremičnini praviloma ni pomembna samo njena prodajna cena. Za zavarovanje objekta je pogosto bistven strošek popravila ali ponovne izgradnje. Pri premičninah pa strošek nadomestitve poškodovane oziroma uničene opreme.  

Vrednosti se lahko sčasoma spremenijo.

• Gospodinjstvo morda:  
• prenovi kuhinjo ali kopalnico,
• zamenja ogrevalni sistem,
• uredi mansardo,
• zgradi nadstrešek ali pomožni objekt,
• kupi dražjo tehnično opremo,
• spremeni namembnost dela hiše.  

Če polica teh sprememb ne odraža, nastane nevarnost, da kritje ob večji škodi ne bo ustrezalo dejanskim potrebam.  

Kaj so limit, franšiza in izključitev?   

Limit kritja je najvišji znesek, ki je za določeno nevarnost ali skupino predmetov na voljo znotraj police.  

Odbitna franšiza je del škode, ki ga ob zavarovalnem primeru krije zavarovanec sam.  

Izključitev je dogodek ali okoliščina, za katero kritje ne velja. Med izključitvami so lahko škode zaradi dolgotrajnega propadanja, nerednega vzdrževanja, vlage ali drugih postopnih procesov.  

Zavarovanec mora zato poleg seznama kritij pregledati tudi omejitve. Širok naziv paketa še ne pove, koliko bi bilo ob posamezni škodi dejansko povrnjeno.  

Kaj je smiselno pregledati jeseni?  

Oktober je primeren čas za pregled doma pred obdobjem obilnejših padavin, nižjih temperatur in povečane uporabe ogrevalnih sistemov.  

Smiselno je preveriti:  

• ali so navedeni vsi objekti in prostori,
• ali so vključene nevarnosti,
• pomembne za lokacijo,
• ali zavarovalne vsote še ustrezajo,
• kakšni so limiti in franšize,
• ali je bila zavarovalnica obveščena o prenovah,
• ali so dokumenti in računi varno shranjeni,
• ali obstajajo fotografije prostorov in pomembnejše opreme,
• kako poteka prijava škode.  

Fotografije in računi ne zagotavljajo izplačila, lahko pa pomagajo pri dokazovanju obstoja, stanja in vrednosti predmetov.  

Pogoste zmote o zavarovanju doma  

»Če imam zavarovano hišo, so vključene vse naravne nesreče.«

Posamezne nevarnosti so lahko dodatne, omejene ali izključene.  

»Poplava in izliv vode sta isto.«

Gre za različna dogodka, katerih opredelitev je odvisna od pogojev police.  

»Zavarovanje bloka vključuje tudi vso opremo v stanovanju.«

Skupinska polica in individualno zavarovanje lahko pokrivata različne dele premoženja.  

»Ob večji nesreči bo vso škodo povrnila država.«

Morebitna javna pomoč je odvisna od konkretnih odločitev in pogojev ter ni nadomestilo za ustrezno zavarovanje.  

»Zavarovanje je treba pregledati samo ob sklenitvi.«

Pregled je smiseln po prenovi, nakupu dražje opreme ali spremembi uporabe objekta.   Ključno vprašanje ni samo, ali je dom zavarovan, ampak kaj je zavarovano, pred katerimi nevarnostmi, do katerega zneska in pod kakšnimi pogoji.  

Redni pregled police pomaga prepoznati razliko med pričakovanim in dejanskim kritjem.